Toraj. Pišem blog… KhmKhm…

Resnega dnevnika nisem nikoli pisala. Tudi z eseji pri slovenščini nisem dosegala nekih blaznih evalvacij… Vendar mi vsake toliko vseeno uspe napisat nekaj spodobnega.

Zakaj sem se odločila za blog?

Da vam predstavim naš način potovanja. Da tistim, ki vam je naš način blizu, mogoče dam kakšno idejo kam naprej.

In kakšen je naš način?

Neznane poti, majhne vasi, veliko offroad-a, brez začrtanega plana, brez prestolnic, zelo malo znanih turističnih točk, bosi, divji, umazani, z velikim apetitom, željni družbe in mirnih odrezanih koščkov narave, vedno z avtom…

In zakaj vedno z avtom?

Ker našo zgodbo spremljajo dodatna 4 kolesa. S srečo v nesreči je Gašper (padre di familia) pristal na invalidskem vozičku. Tako nas želja po skupnem doživljanju in raziskovanju novih destinacij, veže na njegovo mobilnost. In tako se z avtom velikokrat prikažemo tudi tam, kjer se naj ne bi. In ker nama zaenkrat Evropa ponuja dovolj neraziskanih kotičkov, se na letalo še nismo usedli. Mogoče enkrat… 😉

Aja, in kdo smo MI?

Jaz (Lara) – glasbenica in profesorica klavirja na glasbeni šoli, on (Gašper) – plezalec, višinski delavec, na pol upokojeni 100% invalid, ter najina vojska (Oliver in Jasna) – dva mala raziskovalca, ki nama dajeta smisel in nama postavljata nove meje zmožnega.

To je to, to smo mi. Zdaj pa grem hitro še kaj napisat… Otroci spijo 😉